刘永俊:扎根土地的“泥人儿书记”
Trigonometrija |
---|
![]() |
Sklici |
Zakoni in izreki |
Infinitezimalni ra?un |
Beseda trigonometríja izhaja iz gr?kih besed trigonon - trikotnik + metria - merjenje. Ta veja matematike se je razvila iz preu?evanja trikotnika in odnosov med njegovimi stranicami in koti. K razvoju trigonometrije sta veliko pripomogla astronomija in delitev kroga na 360°. Pri Egip?anih je razvoj trigonometrije potekal vzporedno z gradnjo piramid.
V sredini 15. stoletja je nem?ki astronom in matematik Regiomontan objavil vse dotedanje znanje trigonometrije, kar je vplivalo na razvoj te veje po vsej Evropi. Razvoj trigonometrije je povezan s tehni?nim razvojem.
Osnova trigonometrije so kotne ali trigonometri?ne funkcije.
Osnovni problem trigonometrije je razre?evanje trikotnika - to pomeni ra?unanje velikosti kotov in dol?in daljic (stranic, vi?in, te?i??nic ipd.) v trikotniku. Najpomembnej?a pravila, ki jih pri tem uporabljamo v evklidski geometriji, so:
- izrek o vsoti notranjih kotov trikotnika:
Trigonometri?na razmerja
[uredi | uredi kodo]
Trigonometri?na razmerja so razmerja med robovi pravokotnega trikotnika. Ta razmerja so podana z naslednjimi trigonometri?nimi funkcijami znanega kota A, kjer se a, b in c nana?ajo na dol?ine stranic na prilo?eni sliki:
- Sinusna funkcija (sin) je definirana kot razmerje med kotu nasprotno kateto in hipotenuzo.
- Kosinusna funkcija (cos) je definirana kot razmerje med kotu prile?no kateto in hipotenuzo.
- Tangentna funkcija (tan) je definirana kot razmerje med kotu nasprotno kateto in kotu prile?no kateto.
Recipro?ne vrednosti teh funkcij se imenujejo kosekans (csc), sekans (sec) in kotangens (cot):
Enotski krog in trigonometri?ne vrednosti
[uredi | uredi kodo]
Trigonometri?na razmerja je mogo?e predstaviti tudi z uporabo enotskega kroga, ki ima sredi??e v izhodi??u koordinatnega sistema in polmer 1.[1] Od pozitivnega poltraka abscisne osi odmerimo premi?ni poltrak kota A. To?ko, kjer premi?ni poltrak seka kotomerno kro?nico, ozna?imo s to?ko (x,y), kjer in .[1] Ta predstavitev omogo?a izra?un trigonometri?nih vrednosti, kot so na primer te v spodnji tabeli [2]
Funkcija | 0 | ||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
sinus | |||||||||
kosinus | |||||||||
tangens | nedefinirano | ||||||||
sekans | nedefinirano | ||||||||
kosekans | nedefinirano | nedefinirano | |||||||
kotangens | nedefinirano | nedefinirano |
Trigonometri?ne funkcije realnih ali kompleksnih spremenljivk
[uredi | uredi kodo]Z uporabo enotskega kroga lahko raz?irimo definicije trigonometri?nih razmerij na vse pozitivne in negativne argumente[3] (glej trigonometri?na funkcija).
Grafi trigonometri?nih funkcij
[uredi | uredi kodo]Naslednja tabela povzema lastnosti grafov ?estih glavnih trigonometri?nih funkcij:[4][5]
Funkcija | Obdobje | domena | Razpon | Graf |
---|---|---|---|---|
sinus | ![]() | |||
kosinus | ![]() | |||
tangens | ![]() | |||
sekans | ![]() | |||
kosekans | ![]() | |||
kotangens | ![]() |
Inverzne trigonometri?ne funkcije
[uredi | uredi kodo]Ker je ?est glavnih trigonometri?nih funkcij periodi?nih, niso injektivne in zato niso inverzibilne. Z omejevanjem definicijskega obmo?ja trigonometri?ne funkcije, lahko postanejo inverzibilne.[6] :48ff
Imena inverznih trigonometri?nih funkcij, skupaj z njihovimi domenami in obsegom, najdete v naslednji tabeli:[7]:48ff[8]:521ff
Ime | Obi?ajni zapis | Definicija | Definicijsko obmo?je x za realni rezultat | Razpon glavne vrednosti (radiani) | Razpon glavne vrednosti (stopinje) |
---|---|---|---|---|---|
Arkus sinus | y = arcsin(x) | x = sin(y) | ?1 ≤ x ≤ 1 | ?π/2 ≤ y ≤π/2 | ?90° ≤ y ≤ 90° |
Arkus kosinus | y = arccos(x) | x = cos(y) | ?1 ≤ x ≤ 1 | 0 ≤ y ≤ π | 0° ≤ y ≤ 180° |
Arkus tangens | y = arctan(x) | x = tan(y) | vsa realna ?tevila | ?π/2 < y <π/2 | ?90° < y < 90° |
Arkus kotangens | y = arccot(x) | x = cot(y) | vsa realna ?tevila | 0 < y < π | 0° < y < 180° |
Arkus sekans | y = arcsec(x) | x = sec(y) | x ≤ ?1 ali 1 ≤ x | 0 ≤ y <π/2 ozπ/2 < y ≤ π | 0° ≤ y < 90° ali 90° < y ≤ 180° |
Arkus kosekans | y = arccsc(x) | x = csc(y) | x ≤ ?1 ali 1 ≤ x | ?π/2 ≤ y < 0 ali 0 < y ≤π/2 | ?90° ≤ y < 0° ali 0° < y ≤ 90° |
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 David Cohen; Lee B. Theodore; David Sklar (17. julij 2009). Precalculus: A Problems-Oriented Approach, Enhanced Edition. Cengage Learning. ISBN 978-1-4390-4460-5.
- ↑ W. Michael Kelley (2002). The Complete Idiot's Guide to Calculus. Alpha Books. str. 45. ISBN 978-0-02-864365-6.
- ↑ Jenny Olive (18. september 2003). Maths: A Student's Survival Guide: A Self-Help Workbook for Science and Engineering Students. Cambridge University Press. str. 175. ISBN 978-0-521-01707-7.
- ↑ Mary P Attenborough (30. junij 2003). Mathematics for Electrical Engineering and Computing. Elsevier. str. 418. ISBN 978-0-08-047340-6.
- ↑ Ron Larson; Bruce H. Edwards (10. november 2008). Calculus of a Single Variable. Cengage Learning. str. 21. ISBN 978-0-547-20998-2.
- ↑ Elizabeth G. Bremigan; Ralph J. Bremigan; John D. Lorch (2011). Mathematics for Secondary School Teachers. MAA. ISBN 978-0-88385-773-1.
- ↑ Elizabeth G. Bremigan; Ralph J. Bremigan; John D. Lorch (2011). Mathematics for Secondary School Teachers. MAA. ISBN 978-0-88385-773-1.
- ↑ Martin Brokate; Pammy Manchanda; Abul Hasan Siddiqi (3. avgust 2019). Calculus for Scientists and Engineers. Springer. ISBN 9789811384646.